Kako izbrati smučarske čevlje

Kako izbrati smučarske čevlje

Lahko imaš najboljše smuči na svetu, sveže nabrušene kante in perfekten sneg, ampak če te po dveh vožnjah pancarji tiščijo tako, da razmišljaš samo še o tem, kdaj bo čas za kosilo, ti vse skupaj ne pomaga kaj dosti.

Smučarski čevlji so namreč tista neposredna povezava med tabo in smučmi. Vsak premik noge gre preko njih na vezi in naprej na smučko, zato pravi pancar ni samo vprašanje udobja. Vpliva na kontrolo, natančnost, položaj na smučeh in konec koncev tudi na to, koliko boš v smučanju dejansko užival.

In ne, pri izbiri žal ni dovolj podatek: »Jaz imam superge 43.«

Pri smučarskem čevlju igrajo pomembno vlogo dolžina in širina stopala, višina narta, oblika pete, celoten volumen stopala, flex čevlja, tvoja teža, znanje in način smučanja. Zato lahko dva smučarja z enako številko noge obujeta dva popolnoma različna pancarja in oba na koncu trdita, da imata pravega.

In oba imata lahko prav.

 

Najpogostejša napaka? Prevelik pancar

Pri običajnih čevljih smo navajeni, da mora biti spredaj malo prostora. Prsti morajo dihati, čevelj mora biti udoben že takoj v trgovini in če lahko malo pomigaš z nogo, toliko bolje.

Pri smučarskem čevlju ta logika ne deluje najbolje.

Pancar mora stopalo držati dovolj čvrsto, da se tvoji premiki dejansko prenesejo na smučko. Če je prevelik, začne noga v njem plavati, peta se dviguje, stopalo drsi naprej in nazaj, ti pa narediš tisto, kar naredi skoraj vsak smučar: zategneš zaponke do konca.

In potem se začne zabava.

Pritisk na nart, slabša prekrvavitev, mrzli prsti, žulji, bolečine in še vedno nobenega pravega občutka na smučeh.

Zato je nekoliko paradoksalno, da je lahko prevelik pancar po nekaj urah smučanja precej manj udoben od pravilno izbranega, ki se ti je ob prvem pomerjanju zdel precej tesen.

Bottom line: pri smučarskih čevljih ne iščemo čim več prostora. Iščemo pravo prileganje.

kako izbrati smučasrski čevelj pancar

 

Mondopoint oziroma zakaj pozabi na 42, 43 in 44

Smučarski čevlji uporabljajo sistem velikosti Mondopoint, ki je precej bolj logičen, kot se mogoče sliši.

V osnovi gre za dolžino stopala v centimetrih. Če tvoje stopalo meri približno 27 cm, bo začetna točka nekje pri velikosti 27 oziroma 27,5 Mondopoint.

Poudarek na začetna točka.

Če bi bilo vse odvisno samo od dolžine stopala, bi bil nakup pancarjev precej dolgočasen in bootfitterjev praktično ne bi potrebovali. Dva človeka imata lahko oba 27 cm dolgo stopalo, enemu pa se čevelj prilega perfektno, drugi pa ima občutek, kot da je nogo zatlačil v primež.

Razlog je preprost: stopala niso narejena po enem kalupu.

Nekdo ima širok sprednji del stopala in ozko peto, drugi visok nart, tretji močnejši gleženj, četrti pa ozko stopalo skoraj po celotni dolžini.

Zato je meritev dolžine začetek zgodbe, nikakor pa ne njen konec.

Last: tistih nekaj milimetrov, ki naredijo ogromno razliko

Naslednja stvar, ki jo boš pri pancarjih pogosto srečal, je last, oziroma širina kopita.

Govora je o širini čevlja v najširšem delu prednjega dela stopala. Okvirno govorimo o ožjih modelih okoli 97 do 98 mm, srednje širokih okoli 99 do 101 mm in širših modelih okoli 102 mm ali več.

Ampak spet... samo počasi.

Če na škatli piše 100 mm, to še ne pomeni, da bodo vsi pancarji s 100 mm lastom na tvoji nogi enaki. Geometrija se med proizvajalci razlikuje, spreminja se tudi glede na velikost školjke, predvsem pa širina sama še zdaleč ne pove vsega o obliki čevlja.

Ožji modeli stopalo praviloma objamejo bolj natančno, bolje držijo peto in omogočajo zelo direkten prenos sile. Zato so pogosto všeč bolj športnim in zahtevnim smučarjem.

Ampak tukaj velja zelo pomembno pravilo: ožji ni avtomatično boljši.

Če imaš široko stopalo ali visok nart, ti super športen ozek čevelj ne bo dal magičnih tekmovalnih sposobnosti. Precej bolj verjetno je, da boš na sedežnici odpenjal zaponke in preklinjal svojo odločitev.

 

Imam široko stopalo, torej vzamem večjo številko?

Ne.

In to je ena pomembnejših stvari pri izbiri pancarjev.

Če je čevelj po dolžini pravilen, vendar te stiska po širini, večja številka ni prava rešitev. S tem boš sicer dobil več prostora spredaj, ampak tudi predolgo školjko in slabšo fiksacijo stopala.

Potrebuješ pravo dolžino in primernejšo obliko oziroma večji volumen čevlja.

Torej ne kupuj večjega pancarja samo zato, da bo dovolj širok. To je približno tako, kot da bi kupil dve številki prevelike hlače samo zato, ker te stare tiščijo čez stegna.

 

Širina še ni vse, pomemben je cel volumen

Pri pancarjih se ogromno govori o širini, precej manj pa o volumnu. Pa je ta vsaj tako pomemben.

Predstavljaj si dva smučarja z enako dolgim in celo enako širokim stopalom. Prvi ima nizek nart in ozko peto, drugi visok nart in močnejši gleženj. Na papirju sta skoraj ista. V pancarju pa niti približno.

Zato mora dober smučarski čevelj pravilno objeti ne samo sprednji del stopala, ampak tudi peto, gleženj in nart.

Posebej pomembna je peta. Če jo pancar dobro drži in se pri smučarskem položaju ne dviguje, imaš precej bolj neposredno povezavo s smučko. Če pa peta pleše gor in dol, bo z njo prej ali slej začel plesati tudi preostanek noge.

In to na smučišču ni ravno ples, ki si ga želiš.

 

Flex: 90, 100, 110, 120 ... kaj zdaj?

Potem pridemo do famoznega flexa.

Flex pove, kako trd je smučarski čevelj oziroma koliko sile potrebuješ, da z golenjo potisneš naprej in upogneš manšeto.

Preprosto povedano: nižja številka praviloma pomeni mehkejši pancar, višja pa tršega.

Ampak pozor, flex ni popolnoma standardizirana merska enota. Flex 110 ene znamke ni nujno povsem enak flexu 110 druge. Zato številko uporabljaj kot zelo dobro orientacijo, ne pa kot sveto resnico.

In predvsem ne kupuj pancarja s flexom 130 samo zato, ker se številka sliši bolj PRO.

Pretrd pancar te ne naredi boljšega smučarja. Če ga ne moreš pravilno upogniti in obremeniti, lahko naredi ravno nasprotno.

 

Mehkejši pancar ni samo za začetnike

Mehkejši čevelj se lažje upogne naprej, zato smučar lažje pride v pravilen smučarski položaj. To je zelo pomembno pri začetnikih, lažjih smučarjih in pri vseh, ki smučajo bolj sproščeno.

Če začetniku obuješ pancar, ki ga praktično ne more premakniti, se bo težko postavil naprej nad smuči. Namesto pritiska na jezik čevlja bo stal preveč pokončno ali še slabše, sedel nazaj.

Potem pa krivimo smuči.

Za večino dobrih rekreativnih smučarjev je zanimivo srednje območje flexa, kjer čevelj še vedno ponuja dovolj udobja, hkrati pa postane odzivnejši in natančnejši. Pri moških je to pogosto nekje okoli 90 do 110, pri ženskah približno 75 do 95, vendar so to samo orientacijske vrednosti.

 

Kdaj pride na vrsto trši flex?

Bolj kot smučaš hitro, agresivno in z več sile obremenjuješ smuči, več podpore potrebuješ.

Dober oziroma zelo dober smučar bo zato pogosto posegel po tršem pancarju, ker mu ta omogoča natančnejši in hitrejši prenos energije na smučko. Enako velja za fizično močnejše smučarje in tiste, ki uporabljajo bolj športne smuči.

Ampak tudi tu velja isto: kupi pancar, ki ga lahko uporabljaš ti, ne tistega, ki bi ga rad uporabljal tvoj ego. :)

 

Ne pozabi na kilograme

Pri izbiri flexa znanje ni edini faktor.

Predstavljaj si dva enako dobra smučarja. Eden ima 60 kilogramov, drugi 95. Težji smučar bo na čevelj ustvaril bistveno več sile in enak flex lažje upognil.

Zato lahko potrebuje trši čevelj.

Po drugi strani lahko zelo dober, vendar lahek smučar ugotovi, da mu ekstremno trd pancar ne daje ničesar razen dodatnega dela.

Prava izbira je torej vedno nek miks znanja, telesne teže, moči, načina smučanja in seveda oblike stopala. Sam podatek »dobro smučam« je premalo.

kako izbrati pancar

Mora biti nov pancar tesen?

Ja.

Boleč? Ne.

To razliko si je vredno zapomniti.

Nov smučarski čevelj mora stopalo objeti precej bolj čvrsto kot običajen čevelj. Ko stojiš povsem vzravnano, se lahko prsti spredaj rahlo dotikajo notranjega čevlja. Ko pokrčiš kolena in se postaviš v smučarski položaj, se peta pomakne nazaj in občutek na prstih se praviloma zmanjša.

Poleg tega se notranji čevelj z uporabo nekoliko prilagodi stopalu.

Če imaš zato že ob prvem pomerjanju občutek, da bi lahko v pancar obul še ene nogavice in zraven spravil sendvič, je precej velika možnost, da je prevelik. Po nekaj dneh smučanja bo prostora samo še več.

Po drugi strani močna lokalna bolečina, mravljinci, izguba občutka ali pritisk direktno na kost niso nekaj, kar moraš »potrpeti, ker se bo že raztegnilo«.

Takrat je treba poiskati drug model ali pa čevelj strokovno prilagoditi.

 

Kaj pa shell fit?

Pri resnem pomerjanju pancarjev se lahko naredi tudi tako imenovani shell fit.

Notranji čevelj se vzame iz školjke, stopalo pa postavi neposredno vanjo. Prste pomakneš proti sprednjemu delu, nato pa se preveri prostor pri peti.

Na ta način lahko precej bolje ocenimo samo velikost školjke in ugotovimo, ali je ta predolga, prekratka oziroma primerna za tvojo uporabo.

In tukaj se lepo pokaže, zakaj samo podatek »nosim številko 43« pri pancarjih ni ravno vrhunec diagnostike.

 

Za konec

Pri izbiri smučarskih čevljev ni enega podatka, ki bi dal pravi odgovor.

Ni dovolj samo dolžina stopala. Ni dovolj širina. In zagotovo ni dovolj flex.

Pravi pancar je kombinacija ustrezne velikosti, širine in volumna školjke ter primerne trdote glede na tvojo težo, znanje in način smučanja.

Zato si za nakup smučarskih čevljev vzemi malo več časa. Pomerjaj jih v smučarskem položaju, povej prodajalcu, kje in kako smučaš, predvsem pa ne kupuj prevelikega modela samo zato, ker se ti zdi prvih pet minut bolj udoben.

Ker tisti pravi pancar ni nujno tisti, na katerega pozabiš že v trgovini.

Je tisti, na katerega pozabiš, ko smučaš. ;)